RehaCom terapija se je razvijala, odkar se je pojavila pred 25 leti. Razvili so jo terapevti z namenom, da jo bi jo uporabljali terapevti. RehaCom terapija se je začela v letu 1986, ko je profesor Hans Regel (nevropsiholog) prvi začel z raziskavami na področju pozornosti. Od takrat je veliko študij in rezultatov raziskav na različnih področjih potrdilo učinkovitost RehaCom terapije.
(O dodatnih študijah lahko preberete tukaj…)
Kap/ Motnje spomina, Nemčija
Dvojno slepa randomizirana raziskava o učinkovitosti treninga delovnega spomina med rehabilitacijo po kapi
Kim Merle Richter, MSc, Claudia Mödden, MSc, Paul Eling, PhD, Helmut Hildebrandt, Prof. Objavljeno na spletu pred 2. aprila , 2014
CILJI: Pokazalo se je, da trening spomina v kombinaciji z vajami v semantičnem strukturiranju in pravilnem govorjenju izboljša delovanje spomina. Ta študija je raziskovala učinkovitost treninga delovnega spomina v povezavi z vajami v semantičnem strukturiranju in pravilnem govorjenju in preučila, ali so efekti treninga enaki tudi pri drugih kognitivnih nalogah.
METODE: V tej dvojno slepi randomizirani raziskavi so 36 pacientov z motnjami spomina po poškodbi možganov razdelili v skupino z eksperimentalnimi pogoji ali z aktivnimi pogoji, obe sta bili deležni 9 ur terapije. Z eksperimentalno skupino je bil opravljen računalniško podprt trening delovnega spomina in vaje v tekočem govorjenju in semantičnem strukturiranju. S kontrolno skupino je bila opravljena standardna spominska terapija v rehabilitacijskem centru. Paciente so testirali z nevropsihološko testno baterijo pred in po terapiji, dobljeni so bili rezultati za različna skupna področja: delovni spomin; trenutni, zakasnjeni in perspektivni spomin; tekoče govorjenje; in pozornost.
REZULTATI: Pri eksperimentanalni skupini se je zelo izboljšal delovni spomin in tekoče govorjenje. Učinki treninga so se poznali tudi pri prospektivnih spominskih nalogah. Pri epizodnem spominu ni bilo mogoče dokazati kakšnih posebnih učinkov.
ZAKLJUČKI: Zdravljenje delovnega spomina v kombinaciji z vajami v semantičnem strukturiranju je učinkovita metoda za kognitivno rehabilitacijo okvare organskega spomina.
Kap/ Vidno polje, Nemčija
Randomiziran kontrolni preizkus, kjer sta bili primerjani dve intervenciji ob izgubi vidnega polja pri standardni poklicni terapiji med bolniščnično rehabilitacjo po kapi
Claudia Mödden, Marion Behrens, Iris Damke, Norbert Eilers, Andreas Kastrup and Helmut Hildebrandt
in Neurorehabil and Neural Repair, DOI: 10.1177/1545968311425927, objavljeno 2. decembra 2011
CILJI: Za izboljšavo okvar vidnega polja po kapi so bila razvita kompenzacijska in obnovitvena zdravljenja. Ni bilo kontroliranih preizkusov, ki bi primerjali te posege s standardno poklicno terapijo (OT).
METODE: 45 ljudi z deformacijo vidnega polja, ki so doživeli kap, so sprejeli na bolniščnično rehabilitacijo in jih naključno razdelili v računalniško podprt obnovitveni trening (RT) s pomočjo računalniške simulacije mejnih območij poškodb vidnega polja ali pa v računalniško podprto kompenzacijsko terapijo (CT) z učenjem strategije vizualnega iskanja. OT terapija, kjer so bile uporabiljene različne kompenzacijske terapije za trening dnevnih aktivnosti, je služila za standardno zdravljenje za aktivno kontrolno skupino. Vsako skupino so zdravlili s 15. enkratnimi terapijami po 30 minut, porazdeljenimi v 3 tedne. Primarno so spremljali izboljšanje vidnega polja pri RT, učinkovitost vizualnega iskanja pri CT in učinkovitost branja za obe zdravljenji. Rezultati povezovanja vizualnega iskanja, pozornosti in Barrthel Indexa so bili drugotnega pomena.
REZULTATI: V primerjavi z OT, je pri CT prišlo do večje učitkovitosti pri vizualnem iskanju in pri RT ni prišlo do velikega povečanja vidnega polja. Primerjava znotraj skupine je pokazala, da je CT izboljšala vse definirane rezultatske parametre, RT nekaj, OT pa je izboljšala le enega.
ZAKLJUČKI: CT je v primerjavi s standardno OT izboljšala funkcionalne pomanjkljivosti ob izgubi vidnega polja in je lahko izbrana pri bolniščnični rehabilitaciji. Priporoča se večje testiranje, ki v analizo vključi mesto poškodbe.
Kap, Južna Koreja
Učinki računalniške kognitivne rehabilitacije (CBCR) pri ljudeh, ki so doživeli kap: sistematična pregled in meta-analiza
Yu-Jin Cha and Hee Kim in NeuroRehabilitation 32 (2013) 359–368 DOI:10.3233/NRE-130856
CILJ: Izvedli smo sistematičen pregled in meta-analizo, da bi ugotovili učinek računalniške kognitivne rehabilitacije (CBCR) pri izboljšanju kognitivnih funkcij pri pacientih, ki so doživeli kap.
METODE: Raziskovalci so s pomočjo računalniških baz podatkov kot so Cochrane Database, EBSCO (CINAHL), PsycINFO, PubMed in Web of Science iskali po literaturi. Uporabili so naslednje klučne besede: kap, računalniško podprto, kognitivna rehabilitacija in druge. Ocenjevala se je metodološka kvaliteta. Za izračun, kakšen je skupni učinek in učinek podskupin so uporabili statistično heterogenost in standardizirano povprečna razliko. Analizirali so tudi razlike v pristranskosti izbranih študij pri objavah v publikacijah.
REZULTATI: Izbranimm kriterijem je ustrezalo dvanajst študij, ki so vključevale 461 ljudi, ki so preživeli kap. Med študijami je bilo šest RCT študij ocenjenih kot visoko medotološko kvalitetnih. Povprečni učinek je bil medium 0.54 in 95% interval zaupanja je bil 0.33–0.74. Učinka akutnih in kroničnih faz kapi sta bila 0.54. Lahko ju razumemo kot srednje vplivna in sta bila statistično pomembna. Statistična heterogenost in pristranskost pri objavah nista bili pomembni.
ZAKLJUČEK: Sedanja študija ponuja dokaz, da je CBCR učinkovita pri izboljšanju kognitivnih funkcij po kapi. Predlagamo, da se v nadaljnjih študijah za podskupine CBCR programov izvede meta-analiza.
JournalOfNeurologicalScience
Pregledana je bila skupina 150 pacientov z RR MS in z Expanded Disability Status Scale (EDSS) rezultatom ≤ 4. S Paced Auditory Serial Addition Test (PASAT) testom so bile ocenjene obdelava informacij, delovni spomin in pozornost, izvršilne funkcije pa z Wisconsin Card Sorting Test (WCST) testom. V to kontrolirano double-blind študijo je bilo vključenih dvajset pacientov, katerih rezultati so bili v obeh testih pod določenimi izbranimi nivoji. Pacienti so bili naključno dodeljeni v študijsko skupino (SG) ali v controlno skupino (CG), kjer so na začetku in po treh mesecih ocenili njihovo nevropsihološko stanje. Pacienti v SG skupini so bili 3 mesece deležni intenzivne računalniško podprte kognitivne rehabilitacije pozornosti, obdelave informacij in izvršilnih funkcij. CG skupina ni bila deležna nobene rehabilitacije.
Travmatična poškodba možganov, Kuba
Klinični vpliv RehaCom programske opreme na kognitivno rehabilitacijo pacientov, pri katerih je prišlo do poškodbe možganov
Elízabeth Fernández, María Luisa Bringas, Sonia Salazar, Daymí Rodríguez, María Eugenia García and
Maydané Torres in MEDICC Review, October 2012, Vol 14, No 4
Opisuje klinični vpliv RehaCom računalniškega kognitivnega treninga, ki so ga uvedli v International Neurological Restoration Center for rehabilitation of brain injury patients. S petdesetimi pacienti, ki so jih sprejeli med letoma 2008 in 2010, so opravili več kot 60 terapij. Z Mini-Mental State Examination, Wechsler Memory Scale in Trail Making Test (A in B dela) so ocenili funkcije pozornosti in spomina pred in po zdravljenju. Posvetili so se negativnim učinkom kot so mentalna utrujenost, glavobol in draženje oči. Potrdila se je klinična uporabnost, pri 100% pacientov so se pokazale izboljšave v delovanju funkcij, ki so jih trenirali.
Multipla skleroza, Italija
Učinkovitost in specifičnost intenzivne kognitivne rehabilitacije pozornosti in izvršilnih funkcij pri multipli sklerozi
Mattioli Flavia, Chiara Stampatori , Deborah Zanotti , Giovanni Parrinello and Ruggero Capra in
Journal of the Neurological Sciences 288 (2010) 101–105
CILJ: Oceniti učinkovitost računalniško podprtega intenzivnega treninga pozornosti, obdelave podatkov in izvršilnih funkcij pri pacientih s klinično stabilno stabilno relapsing–remitting (RR) multiplo sklerozo (MS) in nizko stopnjo invalidnosti.
OBLIKA, PACIENTI IN POSEGI: Pregledali so skupno 150 pacientov z RR MS in z Expanded Disability Status Scale (EDSS) rezultatom ≤ 4. S Paced Auditory Serial Addition Test (PASAT) so ocenili obdelavo informacij, delovni spomin in pozornost, z Wisconsin Card Sorting Test (WCST) pa izvršilne funkcije. V to kontrolirano double-blind študijo so vključili dvajset pacientov, katerih rezultati so v obeh testih bili pod določenimi mejnimi vrednostmi. Paciente so naključno razdelili v študijsko skupino (SG) ali kontrolno skupino (CG), pri katerih so ocenili nevropsihološko stanje na začetku in po 3 mesecih. Pacienti v SG so bili 3 mesece deležni intenzivne računalniško podprte kognitivne rehabilitacije pozornosti, obdelave podatkov in izvršilnih funkcij, CG skupina ni bila deležna nobena rehabilitacije.
VSEBINA: Ambulantne paciente je poslal referenčni center za MS. Evaluacija rezultatov: glede na izboljšave pri rezultatih in glede na lestvice nevropsiholoških testov.
REZULTATI: Po rehabilitaciji je le pri SG prišlo do bistvene izboljšave pri testih pozornosti, obdelave podatkov in izvršilnih funkcij (PASAT 3 p=0.023, PASAT 2 p=0.004, WCSTte p=0.037), kot tudi pri rezultatih zdravljenja depresije (MADRS p=0.01). Nevropsihološka izboljšava ni bila povezana z izboljšavo depresije pri regresijski analizi.
ZAKLJUČKI: Intenzivna nevropsihološka rehabilitacija pozornosti, obdelave podatkov in izvršilnih funkcij je učinkovita pri pacientih z RR MS in manjši invalidnosti, pride pa tudi do izboljšave pri depresiji.
ADHD, Nemčija
Evalvacija računalniško podprtega nevropsihološkega treninga pri otrocih z motnjo aktivnosti in pozornosti (ADHD)
Frauke Amonn, Jan Fröhlich, Dieter Breuer, Tobias Banaschewski and Manfred Doepfner in Neuro
Rehabilitation 32 (2013) 555–562 DOI:10.3233/NRE-130877
OZADJE: Objavljamo učinke računalniško podprtega nevropsihološkega treninga pri otrocih z Attention-Deficit Hyperactivity Disorder (ADHD). Postavili smo hipotezo, da bi specifični trening, ki temelji na motnji pozornosti, povzročil, da bi se izboljšala nepozornost, kar bi lahko potrdili s testnimi preizkusi, pri obnašanju in učinkovitosti pri testnimi učnih urah in s tem, kako ocenjujejo ta simptom starši in učitelji.
METODA: Izbrali smo within-subject-control-design trening, ki je trajal najprej štiri tedne, nato pa je bilo opravljenih še 12 do 15 tedenskih treningov. V študiji je sodelovalo 30 otrok (starih od 6 do 13 let) z diagnozo ADHD (ICD 10: F 90.0), ki niso imeli nobenih drugih bolezni.
REZULTATI: Trening je povzročil znatno izboljšanje parametrov, ki so bili uporabljeni pri nevropsihološkem treningu, in pri simptomih nepozornosti in obnašanju, kar se je opazilo pri testnih šolskih predavanjih. Vendar pa učinkov treninga glede na ocene staršev in učiteljev ni bilo mogoče posplošiti.
ZAKLJUČKI: Zaključujemo, da je lahko nevropsihološki trening v pomoč kot eden od dopolnilnih modulov pri kompleksnem zdravljenju ADHD. Da pa bi lahko dokazali klinično vrednost, se morajo podobni programi treninga bolj osredotočiti na individualne nevropshihološke pomankljivosti. Programi treninga bi morali biti bolj intenzivni in sčasoma bi treningi morali potekati tudi od doma.
Raziskave v ZDA
Revija Neuropsychological Rehabilitation je objavila rezultate študije, ki jo je opravila naša interdisciplinarna skupina strokovnjakov v BrainHealth centru na univerzi v Texasu v Dallasu. Študija je ugotovila, da kognitivni trening, ki temelji na strategiji, še dolgo po začetni poškodbi močno izboljša kognitivno delovanje ter psihološko in nevrološko zdravje posameznikov, ki so doživeli travmatično poškodbo možganov (TBI).
Pri udeležencih študije, s katerimi so opravili kognitivni trening, temelječ na strategiji, je prišlo do bistvene izboljšave pri spominu in pri sposobnosti abstaktnega mišljenja. Simptomi depresije so se znižali za 60%, simptomi, ki se navezujejo na posttravmatsko stresno motnjo. Pretok krvi v frontalni čelni del možganov (področje, ki je odgovorno za spomin, pozornost, odločanje in reševanje problemov) se je po treningu, ki je vljučeval strategijo, tudi močno povečal.
Sprememba splošnega prepričanja o možganski poškodbi